V še takšni idili se lahko skriva hpv.
Kaj je HPV?
HPV je krajšava za humane papiloma viruse, ki povzročajo eno od najpogostejših SPO. Več kot polovica spolno aktivnih ljudi je vsaj enkrat v življenju okužena s HPV, vendar večina okužb spontano mine kar sama. Nekateri tipi okužbe s HPV pa lahko povzročijo resne zdravstvene težave, tudi raka. Obstaja namreč več kot 200 različnih tipov virusov, ki se delijo na visoko- in nizkorizične. Visokorizični tipi, ki jih je 12, so povezani s predrakavimi spremembami in rakom materničnega vratu ter drugih rakov spolovil. Okužba z nizkorizičnimi tipi HPV pa je povezana z genitalnimi bradavicami, papilomi grla in nenevarnimi spremembami na materničnem vratu.
Kdo ga ima?
Okužba s HPV je najpogostejša v starosti od 20 do 24 let, nato pa pogostost okužbe z leti pada. Večina spolno aktivnih ljudi ima vsaj enkrat v življenju okužbo s HPV, vendar je večina okužb prehodnih in izzvenijo po 6 do 12 mesecih. Okužbe so pogostejše pri tistih, ki imajo veliko spolnih partnerjev_k ali partnerja_ko, ki ima odnose z drugimi. Večina ljudi se okuži kmalu po začetku spolne aktivnosti, zato so najbolj na udaru mladostniki_ce in mladi_e odrasli_e.
Okoli 10 % okužb je dolgotrajnih in te so nevarne za nastanek resnih bolezni. Dolgotrajna okužba z vsaj enim od rizičnih tipov HPV je vedno vzrok za nastanek raka materničnega vratu. Povprečno na leto v Sloveniji zaradi HPV zboli 200 ljudi, od tega okrog 60 % za rakom materničnega vratu, sledijo pa mu raki penisa, anusa in grla. Poleg tega ginekologi na leto obravnavajo okoli 2000 predrakavih sprememb na materničnem vratu. Nekateri tipi HPV pa povzročajo genitalne bradavice, ki sicer niso nevarne, a so za okužene nadležne. Ima jih približno 1 % spolno aktivne populacije in 17 % žensk, starih od 20 do 29 let.
Kako ga dobiš?
HPV se prenese s tesnim stikom s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje seveda pri nezaščitenem seksu. Več kot imaš spolnih partnerjev_k, več možnosti za okužbo imaš.
Dobiš ga, ko tvoja vagina, penis, maternični vrat ali anus pride v stik z genitalijami, usti ali grlom okužene osebe. Zato pred njim nisi varen_a ne pri vaginalnem in analnem ne pri oralnem seksu. Prenaša se tudi brez ejakulacije in celo brez penetracije – dovolj je že stik s kožo. Večina ljudi sploh ne ve, da so okuženi s HPV in da okužbo morda prenašajo na svojega_o partnerja_ko. S HPV se namreč lahko okužimo ne glede ne to, ali ima partner_ka kakršnekoli simptome ali ne. Redko se HPV lahko prenese z okužene matere na novorojenčka ob porodu.
Kako veš, da ga imaš?
Ljudje, okuženi s HPV, večinoma za to ne vedo, saj nimajo simptomov. Virus je v koži ali sluznicah in običajno ne povzroča nobenih težav. Le pri manjšem deležu se okužba izrazi v obliki genitalnih bradavic, ki pa so dobro vidne. To so običajno številni rožnati bradavičasti izrastki na koži in sluznici spolovil, presredka in področja okoli zadnjika. Genitalne bradavice so nadležne, niso pa zdravju nevarne.
Pri večini žensk okužba po 8 do 12 mesecih spontano mine, pri nekaterih ženskah pa se lahko razvije trajna okužba. Pri teh je tveganje za razvoj hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu večje. Predrakavih sprememb ženska sama žal ne more opaziti, dokler ne privedejo do že zelo resnih težav. Napredovani rak se pokaže s krvavitvijo iz nožnice ali zadnjika, vendar je takrat običajno dostikrat že prepozno za ozdravljenje. Zato je še toliko pomembneje, da redno hodimo na preglede.
Kako se testiraš?
Testiranje na HPV se osredotoča na iskanje prisotnosti rizičnih genotipov virusov. Ženske za okužbo navadno izvedo zaradi brisa materničnega vratu oziroma testa PAP.
Kako se testiraš?
se ga lahko
rešiš?
Za okužbo s HPV ni zdravila. Večina okužb mine sama od sebe, ne da bi sploh vedeli za okužbo. Zdravimo le bolezni, ki nastanejo kot posledica okužbe. O tem, kako zdravijo predrakave spremembe materničnega vratu, je več napisanega zgoraj.
Tudi genitalne bradavice lahko same izginejo. Če ne in če te zelo motijo, ti jih lahko odstrani ginekolog_inja. Obstajajo tudi zdravila oziroma mazila za odstranjevanje genitalnih bradavic. Kljub odstranitvi bradavic pa lahko virus ostane v tvoji koži in ga lahko preneseš na druge.
Kako se lahko
zaščitiš pred njim?
Najučinkovitejša metoda za zaščito pred HPV je popolna spolna abstinenca. Če pa si spolno aktiven_a, pa pomaga, če si v monogamni zvezi, saj se tveganje za okužbo povečuje s številom spolnih partnerjev_k. Nujna je pravilna in dosledna uporaba kondoma pri vaginalnem, oralnem in analnem seksu. Vendar pozor! Tudi uporaba kondoma ne more popolnoma izničiti možnosti okužbe, saj se virus zadržuje tudi na nekaterih delih kože in sluznice, ki jih kondom ne pokriva.
Eden od najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje okužbe in njenih posledic je cepljenje proti HPV. Cepivo ne pozdravi že obstoječih okužb in ker se dekleta najpogosteje okužijo v prvem letu spolnih odnosov, je najučinkovitejše, če se ga opravi pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji je cepljenje na voljo brezplačno za vse deklice v 6. razredu osnovne šole in tudi za zamudnice do konca osnovne šole. S cepljenjem lahko preprečiš tako predrakave spremembe in raka materničnega vratu kot pojav genitalnih bradavic.
Cepljenje za fante in starejša dekleta je pri nas zaenkrat mogoče le samoplačniško.
kaj je najhujše,
kar se lahko zgodi?
Pri ženskah lahko nekateri genotipi HPV povzročajo predrakave spremembe visoke stopnje in raka materničnega vratu, predrakave spremembe in raka vagine, anusa ter zunanjega spolovila. Ti genotipi so povezani tudi z znatnim deležem raka glave in vratu, predvsem grla in ustne votline. Pri moških pa lahko »nevarni« tipi virusa povzročajo raka anusa, penisa in raka ustnega žrela.
Okužba z manj rizičnimi HPV pa povzroča genitalne bradavice in nenevarne spremembe na materničnem vratu.
